Miha Colner
Ekonomika sodobne umetnosti

[...] 
Bojana Kunst tako načenja številna vprašanja, v katerih
se lahko mahoma prepoznamo številni kulturni delavci.
Četudi skozi celotno knjigo ohranja nevtralno pozicijo opazovalke, se na koncu postavi v bran disciplinam in avtorjem, ki jih obravnava. Tako se v zagovarjanju relevantnosti obstoječih umetniških praks odločno upre krilaticam o ekonomski vrednosti umetnosti in umetnosti kot načinu življenja (in ne zgolj delu), hkrati pa vzpostavi tri točke
argumentacije neposlušnosti, ki zaznamujejo omenjene
prakse.

Avtorica zapiše, da je treba »pokazati, da umetnost
ni povezana z ekonomijo proizvajanja vrednosti, pač
pa je veliko bliže trošenju v prazno«, da se je treba »upreti
zagovarjanju koristnosti in utemeljevanju umetnosti skozi
človekovo delo, zaradi česar številna umetniška dela v drugi
polovici 20. stoletja zanimajo načini dela, ki so v incestuoznem odnosu do lenobe in ne-dela – napaka, minimalni napor, naključje, trajanje, pasivnost«, ter da je treba »zagovarjati trajnost (umetniškega) dela v nasprotju z zaključenostjo, saj mora umetnost trajati in kazati na potencialnost človeških moči, ki še niso udejanjene«. [...]

Več v 98. številki Likovnih besed.

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 34 Izdala: Maska Ljubljana